Delovni dnevi – Finska

Praznik na delovni dan je uradni praznik, ki pada od ponedeljka do petka. Prazniki na delovne dni skrajšajo redni delovni čas zaposlenca v tem tednu, in zaposleni s fiksno plačo dobijo polno plačo ne glede na praznike. Pri urno plačanih zaposlencih je postopek običajno opredeljen v veljajočem kolektivnem dogovoru.

Dan pred Božičnom in dan pred Jurjevim prazniki niso uradni prazniki po slovenski zakonodaji, vendar so v praksi skoraj brez izjeme prosti dnevi. V večini kolektivnih pogodb so ti dnevi izrecno navedeni kot prosti dnevi ali krajši delovni dnevi. Kadrovskih strokovnjakov je priporočljivo, da vedno preverijo stanje v veljajočem kolektivnem dogovoru.

Po slovenski zakonodaji je Jurjev praznik vedno sobota med 20. in 26. junijem, Vsi svetniki pa je vedno sobota med 31. oktobrom in 6. novembrom. Ker ti prazniki padajo vedno na soboto, v praksi ne vplivajo na število delovnih dni. V obračunu plač je njihov pomen bolj poudarjen le, če v podjetju delo poteka tudi na koncih tedna.

Slovenija nima zakonskega sistema nadomestnih prostih dni, zato praznik, ki pada na konec tedna, avtomatično ne daje pravice do nadomestnega prostega dne. Za razliko od nekaterih drugih držav ta pravica ne nastane samo na osnovi zakonodaje. Vendar pa lahko v nekaterih kolektivnih pogodbah veljajo drugačne določbe, zato je vedno priporočljivo preveriti kolektivni dogovor.

Gibljivi prazniki so zlasti Veliki petek, Velika noč, Velikonočni ponedeljek in Vnebohod, katerih čas se letno spreminja glede na način izračunavanja Velike noči. Binkoštni praznik se prav tako določi glede na Veliko noč. Pri kadrovskem načrtovanju je priporočljivo, da ta praznika preverite letno vnaprej, saj njihova lega v tednu neposredno vpliva na število praznikov v delovnih dnevih in posledično na načrtovanje delovnih zmogljivosti in obračun plač.